inspiron

Obstajajo neke definicije, kaj je to kič. Največkrat se povezuje s kakšnimi plastičnim, ničvrednim nakitom, ki se prodaja na tistih prenosnih štantih. Ali pa se spomnim, kako smo si pred leti na morju iz gole zajebancije veselo kupovali en drugemu tiste plastične pastirčke (ribiče), ki so bili s sekundenkleberjem prilepljeni na tu in tam celo prave školjke, stali so na nekem kamnu, v ozadju je bil sončen zahod, na glavo mu je bil pa za dodatek nalepljen še galeb (le sral mu ni na glavo, pa bi mu lahko). 

Vsakdo ima torej svojo predstavo o kiču.

Meni pa je do nedavnega za največji kič veljala pravzaprav zelo občutljiva zadeva. Kot kič vseh kičev (oz. super svetski mega kič) nam je bil že v osnovni šoli s strani učiteljice (takrat še tovarišice) za likovni pouk prikazan kipec. Kipec Device Marije. In ko smo zadnjič nekaj debatirali na to temo, mi je nekje iz ozadja šinilo v glavo: joj, saj to ima pa nekje še moja stara mama. Pošljem v akcijo brata in glej: kipec se najde. Nekje zaprašen, a še vedno cel.

Za kaj pravzaprav gre? Govorim o plastičnem kipcu Device Marije, tipično iz nekega romarskega središča. Ta konkreten je iz Lurda. No kipec je bel, tale konkretna izvedba ima zraven še eno pomanjšano Devico Marijo - no ali pa vsaj tisto punčaro, ki je Marijo videla v Lurdu. Izgleda nekako takole:

Ok, saj stvar niti ni tako huda. Lepo, belo, deviško, molita… No, je pa umetnik? dodal veliki Devici Mariji še en dodaten okrasek - krono. Ni samo devica, je tudi kraljica. S pravo pravcato (preveliko) krono. Ki se že na prvi pogled ne sklada z ostalim delom. Niti barvno, niti oblikovno (Ok, ampak kdo sem jaz, da bom sodil sedaj umetnije!)

Ampak vseeno… Tistale krona kar vabi po tem, da jo zagrabiš. In malo zavrtiš.  In glej: Mariji se odšraufuje glava!!! Ok, ne ravno glava, krona z glave pa. Končni rezultat izgleda takole:

Devica Marija pod krono skriva navoje za krono (ki ji veselo štrlijo ven iz glave), ki spominja na kakšen turban. Naj grem dalje? Raje ne! No, kipec je seveda votel, notri je pa sveta voda iz Lurda. 

A si res upajo tisti pravi bogoverniki prijeti mamo njihovega zemljskega odrešitelja za glavo, ji odšraufati krono z le-te in se potem malo pošpricati s tisti vodico, ki ji teče iz lobanje???? Izgleda takole:

Boga reva se obrača tam gori v nebesih!!!

No, in vrsto let je bil to zame super svetski mega kič….

Dokler nisem zadnjič po naključju našel tole:

Ostal sem brez besed!

Pri fotopisu kitesurfinga iz Ližnjana (klikni sem za ogled) sem obljubil tudi kratek filmček.

Evo ga!

Letošnja zima ni vredna svojega imena. Tudi na vetru se to pozna - preprosto ni prave ohladitve v notranjosti in torej nobene prave burje na morju. Prejšnji vikend pa smo le zopet dočakali tisto pravo zimsko burjo. Seveda smo bili v zelo toplem, pravzaprav pomladanskem Ližnjanu, Hrvaška.

P.s.: Jutri pa film(ček)…

Do not try this at home!!!

Ko sem zadnjič lazil na Zaplato nad Preddvorom (klikni sem za ogled fotopisa) sem se spomnil, da sva ravno po tej travnati strmini s prjatučkom smučala. In to meseca AVGUSTA!!! Z alpskimi smučmi, brez snega seveda. Tehnika ni nič kaj podobna tisti po snegu, leti pa “ko prasica”.

Kar zanimivo in glede na “zime” zadnjih let mogoče celo aktualno.

Še večji hec pa je, da sem uspel celo najti fotografije tega. Datirajo v 13.08.1992.

(klikni na fotko za večjo ločljivost)

Seveda naj še posebej opozorim na takratno barvno uskaljenost particpiantov (termo flisi in še posebej pancerji!!) Toda bolj hecno od tega so definitivno bili frisi planincev, ki so naju na poti proti vrhu opazovali z popolno zimsko bojno opemo na rukzakih.

Prejšnji vikend smo se šli s podjetjem team building. Ideja je padla, da gremo na Roglo in nato z motornimi sanmi po Pohorju. Štartali smo ob 16h in se v eno smer peljali podnevi, do Osankarice na čaj/pivo, nato pa nazaj ponoči do izhodišča - Rogle. 3 ure. 

Fotke in video za občutek.  

(klikni na fotko za večjo ločljivost!)

Motorne sani so začuda precej nestabilne in na njih kar precej “delaš” (nagibi telesa na ovinkih).  Zato je bilo na začetku nekaj izletov s proge v “okoliško naravo”, izvoz v obcestni jarek pa je prispeval tudi k temu:

Žal se je kasneje v bolnišnici celo izkazalo, da gre za dvojni zlom gležnja. Ampak, bo preživela…

P.s.: Takle izlet vas (ali pa podjetje ) olajša za kakih 150 evrov na sani.