Verižno/zaporedno popravljanje ceste, II. del: DARS odgovarja
24.10.2006 ob 09:28
Prejšnji teden sem objavil zapis Nov slovenski izum: Verižno/zaporedno popravljanje ceste, v katerem dokumentirano pisarim o verižnem popravljanju (avto)cest na relativno kratkih odsekih, kar sigurno ne pripomore k večjemu pretoku prometa.
Zanimivo pa je, da so se na zapis na blogu odzvali tudi na DARSu in med komentarji na zgoraj omenjeni zapis napisali naslednje pojasnilo (g. Matej Kušar iz službe za poslovno komuniciranje):
“Spoštovani Inspiro,
popolnoma razumemo vaše nezadovoljstvo s prometno situacijo na območju avtocestnega priključka Vrhnika v prejšnjem tednu, zato želimo pojasniti, čemu nastajanje zastojev pripisujemo. Dejstvo je, da je šlo predvsem za dva faktorja, na katera pa DARS žal ne more vplivati, in sicer:
- vozniki, ki so po avtocesti prihajali iz smeri Kopra, pogosto niso upoštevali cestno prometnih predpisov – predvsem omejitev hitrosti, zaradi česar so imeli vozniki, ki se na avtocesto vključujejo na priključku Vrhnika, nemalo težav pri vključevanju na avtocesto, to pa je povzročalo zastoje tudi na regionalni cesti skozi Vrhniko; DARS je pri discipliniranju voznikov popolnoma nemočen, saj je za izvajanje nadzora nad upoštevanjem cestno-prometnih predpisov in sankcioniranje kršiteljev pristojna Policija;
- precej voznikov, ki se v Ljubljano vozi iz smeri Logatca, se na avtocesto vključuje na priključku Vrhnika, saj je tam precej nižja cestnina; Vlada RS je namreč pred leti prevozno razdaljo med Vrhniko in Ljubljano, na podlagi katerih je izračunana višina cestnine za ta odsek, določila tako, da uporabniki priključka Vrhnika plačajo precej manj, kot dejansko prevozijo.
Hkrati je potrebno poudariti, da so predmetna dela predstavljala pripravo gradbišča za izvedbo sanacije nadvoza na priključku Vrhnika (ki je predvidena še v letošnjem letu) tako, da bo lahko promet po avtocesti v tem času potekal po štirih voznih pasovih (po dveh v vsako smer), kar se je izkazalo za dober in učinkovit ukrep, ki v precejšnji meri ohranja zadostno prometno propustnost, da na avtocesti ne prihaja do zastojev, temveč le do nekoliko zmanjšane potovalne hitrosti.
Izvajanju del na več lokacijah na avtocesti hkrati se, žal, vedno ne moremo izogniti, saj slovensko avtocestno omrežje v zadnjih letih močno pridobiva na obsegu, prav tako pa tudi na njegovi starosti – prvi avtocestni odsek v Sloveniji in hkrati prvi v takratni skupni državi (odsek Vrhnika – Postojna) je bil namreč grajen že med leti 1970 in 1972 – oba dejavnika pa neizogibno vplivata na vedno večji obseg potrebnih obnovitvenih del, katerih glavni namen je zagotovitev ustreznih varnostnih pogojev vozišča. V konkretnem primeru pojasnjujemo, da zaradi prehoda v zimsko obdobje ni bilo mogoče začetka del prestavljati na čas, ko bodo na območju priključka Brezovica zaključena vsa dela, saj je potrebno dela izvesti še pred zimskim časom. Dela na območju priključka Brezovica pa niso bistveno vplivala na poslabšanje prometne propustnosti, ne na priključku na avtocesto in ne na avtocesti.
Dejstvo torej je, da v nekaterih mesecih del ni mogoče izvajati zaradi neprimernih vremenskih razmer (pozimi), v nekaterih mesecih (čas poletnih dopustov, vsi pomembnejši prazniki) pa zaradi visokih turističnih obremenitev (z izjemo nekaterih odsekov). Neizbežno posledico navedenih dejstev žal predstavlja več gradbišč hkrati, pri čemer pa si DARS kot upravljavec avtocest prizadeva, da so obnovitvena dela racionalno predvidena in izvedena čim hitreje ter pod prometnimi zaporami, ki v najmanjši možni meri ovirajo potek prometa.
Za motnje, ki jih uporabnikom avtocest z izvajanjem obnovitvenih in vzdrževalnih del kljub temu povzročamo, pa se jim opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. Avtoceste se namreč obnavlja prvenstveno zaradi njihovih uporabnikov.
Zahvaljujem se vam za razumevanje in vas lepo pozdravljam,
Matej Kušar
Služba za poslovno komuniciranje
DARS d.d. “
Z veliko večino tega se sicer strinjam (in tako kot sem že v prvem prispevku napisal ne negodujem ali celo nasprotujem popravljanju cest), kljub temu pa se mi še vedno zdi, da bi se z boljšim planiranjem vseeno lahko izognili temu veriženju (lahko tudi samo moje laično razmišljanje).
Po drugi strani pa sem zadovoljen še zaradi dveh stvari:
- takšno opozarjanje pristojnih lahko mogoče celo privede do tega, da se v bodoče takšno veriženje le ne bo dogajalo (konec koncev verjetno tudi DARS želi imeti zadovoljne uporabnike) - s tega stališca tudi “kapo dol” DARSu, da se na tak zapis na blogu odzove
- blogi postajajo medij, ki ga očitno vsaj nekateri vse bolj upoštevajo in razumejo, da postajajo tudi v Sloveniji vse pomebnejši vir informaciji, ter nekateri že dosegajo branost kakšnega nižje nakladnega časnika v Sloveniji - kar pa ni več zanemarljivo in očitno to nekatere tudi zelo velike inštitucije v Sloveniji tudi že dojemajo
24.10.2006 ob 10:19
Tako kot si napisal: kapo dol, da DARS kot res ena naječjih firm v Sloveniji upošteva tudi bloge in celo napiše konkretno pojasnilo za določen problem in ne samo neki splosno copy&paste sranje.
24.10.2006 ob 10:44
Pa smo le dosegli vsaj eno stvar: vidnost. In mogoče kakšno večje previdnost pri planiranju vnaprej.
Verjetno me kot posameznika ne bi upoštevali ali pa celo odgovarjali, ker sem jim poslal pa kot prispevek na enem od bolj obiskanih blogov pa so se očitno zganili.
Lepo.
24.10.2006 ob 10:56
Lepo od DARSa seveda. In od tebe, Vrhničan, da si poslal to naprej.
Kakorkoli že, verjetno je kljub temu preveč optimistično pricakovati, da bi se kar sedaj zaradi tega čez noč kaj spremenilo. Ampak, kamen na kamen palača, ali kako je že tisto.
24.10.2006 ob 11:01
Žal je pri DARS-u tako, da navzven delujejo “kako jih skrbi zadovoljstvo njihovih strank”, v resnici pa delajo naprej tako, kot so delali do sedaj. Lahko bi se tudi vprašali, ali ni s kakovostjo gradnje cest kaj narobe, da imamo potem na avtocesah toliko gradbišč in zastojev? Konec koncev plačujemo avtocesto zato, da se vozimo po avtocesti in ne po gradbiščih, mar ne? Viadukt pri Vrhniki zdaj obnavljajo koliko časa? V tem času so v Avstroogrski na roke izdelali nov most!! Ne morem se ne morem znebiti občutka, da se vse namenoma dela na zelo dolgi rok. Če bi država na odsekih, kjer so dela na cesti, uvedla nižjo cestnino, bi se pri DARS-u zelo potrudili, da bi bila dela čim prej narejena in da bi bila narejna dovolj kakovostno, enako velja za nove avtoceste. Te so na nekaterih odsekih, pa niso tako stare, v zelo ubogem stanju.
24.10.2006 ob 11:10
Mislim, da z DARS-om ni šale. To je država v državi. Kdo jih nadzira? “Priklopljeni “so na proračunsko vime, za posladek pa imajo cash od uporabe avtocest.
24.10.2006 ob 11:23
a beremo isto opravičilo?
po mnenju DARS-a so tako ali tako krivi uporabniki ceste, ki ne spoštujejo omejitev in se ne znajo vklapljati na avtocesto, zima ki se bliža ( in potem pomlad z odjugo in poletje s turistično sezono in jesen z deževjem … ) in seveda usoda, ki je ubogi DARS kaznovala z nekulturnimi uporabniki, ki ne razumejo, da stojijo v zastoju prvenstveno zato da bo njihovim otrokom lepše ….
blagor nevednim kajti njihovo je kraljevstvo božje
lep pozdrav vsem ovčicam ostalim pa ŽIVELA MAGISTRALKA IN PREHITEVANJE V ŠKARJE
24.10.2006 ob 11:24
Baje imajo razpise za službo ipd., jaz se bom kar prijavil. Vime pa to…, hm.
Sicer pa je celota čudovita zgodba.
24.10.2006 ob 12:02
Popravila so narejena pod kritiko. Stik novega asfalta z starim asfaltom je že ob samem začetku izvedbe zelo nekvalitetno opravljen. Ali je višinska razlika previsoka ali pa prenizka. Pri majhni hitrosti je to naopazno, pri večji pa se to še kako občuti. Ponavadi se čez dobre tri dni pokaže resnično stanje popravila. Vendar takrat ni nobenega delovca več v bližini.
24.10.2006 ob 12:06
Kako gospodarno ravna DARS z denarjem, kaže primer na cestninski postaji Pesnica. Za potrebe vožnje pobrane gotovine na relaciji Šentilj - Pesnica je bilo kupljeno blendirano vozilo. Ker sedaj pobira denar banka, se blendirano vozilo uporablja za vožnjo pošte in pa tudi malice!
Zanima me tudi zakaj morajo motoristi plačevati enako visko cestnino kot osebna vozila. Na zahodu po katerem se radi tako zgledujemo temu ni tako.
Lep pozdrav!
Zack
24.10.2006 ob 12:12
@grison,
po drugi strani pa je treba tudi priznati, da imamo Alpske države za ceste precej neugodne klimatske razmere, ki jih hitreje uničujejo kakor v kakšnem drugem podnebju.
Ker sem se pred leti nadpovprečno vozil na relaciji Lj-Stuttgart (več kot 50 voženj v eno smer v treh letih) vem, da v Avstriji, Nemčiji in celo Švici ni glede popravljanja cest kaj dosti bolje.
Z g. iz DARSA se tudi strinjam, da je vsaj naša primorka že dotrajana in se jo pač flika. Kako dobro bomo sicer videli, upam pa, da tudi tehnologija materialov in grajenja avtocest pomaga k daljšemu življenskemu ciklu ceste.
Me pa zanima, kako se bo obnesla Hrvaška avtocesta. Del od Zadra naprej je sicer manj vremensko občutljiv, ampak tam okrog Like so pa kar hude zime, poledice, žled…
24.10.2006 ob 12:25
Najbolj pomembno pri vsem je dejstvo, da Dars ceste gradi pod kvaliteto, to je več kot nedvoumno.
Drugo pomembno vprašanje je, zakaj se plačuje enako visoka cestnina tam, kjer se opravljajo na AC dela?! Polovična cestnina bi še kako podkurila DArsu, da bi pohitel z deli…kot je že nekdo napisal, je vse to vprogramirano! Cestnina za AC v SLO je izredno draga!!
Sicer pa, priporočam čim manj uporabe AC in raje navadnih cest, kar počnem sam v vedno večji meri…čas, ki ga porabiš več za isto vožnjo je skoraj nepomemben, kar poskusite sami.
Ne moreš verjeti ampak je res.
24.10.2006 ob 12:25
Inspirion, rekel bi, da te vara občutek! Upoštevati je potrebno, kako kratke so relacije pri nas in kako dolge v Nemčiji! Ko se pelješ od Ljubljane do Maribora ali Kopra boš sigurno naletel na popravilo, torej na cca 100 km razdalje, v Nemčiji pa na se bo to zgodilo enkrat na 500 ali še več km! In drugo je vprašanje, kako dolgo je promet moten!!!! Verjamem, da realne primerjave nima nihče, imam pa občutek, da so popravila pogosto planirana bolj na potrebe organizacije dela zaposlenim kot pa trenutne potrebe po vzdrževanju! Da o višini CESTNINE prevoženega km raje sploh ne govorimo!!!! Plačamo vse, kar si Dars zaračuna!
24.10.2006 ob 13:24
Glede popravila avtocest, tako v Sloveniji, kot v Avstriji ali Nemčiji je stanje podobno. Pvsod so gradbišča! V avstriji je Turska avtocesta popolnoma zaprta za vsa vozil, ker se jim je pogreznil viadukt, je pa trenutno na tej cesti vsaj 8 delovišč, vinjeta oz. cestnina pa je kljub temu enaka. Tako da se kaj dosti na tem področju ne da spremeniti.
24.10.2006 ob 13:40
Ja res je plačamo vse, kar si Dars zaračuna in ZAŽELI !!!!! Glede popravil - drugje delajo ponoči oz. prestavijo ob konicah na nočno izmeno, da se izognejo katastrofam kot jih imamo letos v prekopavanju cest. Oj Slovenija razkopana…
24.10.2006 ob 17:20
Pojdite v okolico Hannovra za malo dalj časa, odpeljite se od tam še malo v Bruselj, pa boste spremenili mnenje o naših cestah. Ogabno obupni so. Lahko se pa pritožiš, pomaga pa popolnoma nič. Saj vem, da ne boste verjeli, ampak če se pri njih pokakajo golobi na ograjo, zaprejo en pas v dolžini 2km. Pojdite pogledat!
24.10.2006 ob 22:34
Katja!
ravno to je tisto napačno razmišljanje na “sončni strani Alp”, da se ne da nič narediti. Ravno take besede Dars (itd.) kar čaka in jih uporablja kot standard, ter se na njih obesi.
Res je, da so tudi drugje (A, D, Ita itd.) gradbišča…in jih je kot praviš 8 - vendarna dolžini 5 (petih) Slovenij.
Res je tudi , da moraš imeti v A vinjeto, (v Nemčiji pa prav nič), vendar s to vinjeto, ki stane cca 18.000 Sit lahko prevoziš v enem letu 50.000 km in več, če to želiš in zmoreš. Za teh 18.000 Sit pa lahko v SLO prevoziš kvečjemu razdaljo med MB in KP ter nazaj največ 2 krat in to je vse. Ali občutiš razliko? Da ne omenjamo cene naših AC, ki je v samem svetovnem vrhu. Takih krav molznic, kot smo mi - ni, vsaj v Evropi ne več, če že ne na svetu!
Kvaliteta naših avtocest ni primerljiva z onimi na zahodu, tega mi naj nobeden ne pridiga…pa ne, da bi imel kaj proti državi…ampak bobu je treba reči bob.
Večino cest bi lahko popravljali v času ko ne bi toliko ovirali prometa na cesti a tega ne želijo…to počnejo povsem enako, kot so to počeli še v komunizmu,…na drugih področjih smo pa že precej v kapitalizmu!
Žal je tako, da je Dars že dobrih 13 let na transfuziji in to mu vsekakor zelo ustreza…denar (analogno kri) mu varno priteka s strani države, predpisi so spisani po njegovih predlogih, pa kaj bi o tem - monopolist je na kvadrat. Z njim bi morali na borzo ali ga dati v najem.
24.10.2006 ob 22:45
Saj drugače tudi biti ne more, če pa so na prometnem ministrstvu vedno ljudje iz Darsa in obratno! Na Darsu je denar, zato z njimi vsi delajo v rokavicah! Za oglede inšpektorjev jim (celo po pogodbi!!!) je DARS dolžan zagotoviti kvalitetna terenska vozila!!!! Ali to ni klientela, ki se jo gre država in DARS???? Vse pa plačamo mi! Dokler ne bo prometni minister neodvisen od teh povezav, se ne bo nič spremenilo. Jaz kolegom po Evropi ne upam povedati, da za km AC v Sloveniji plačam dobre 4 cente cestnine!!!!
24.10.2006 ob 22:53
Se strinjam do zadnje besede s teboj. Točno tako je…roka roko umije, obe pa obraz!
Zato se jaz ne vozim več po AC..in če bi to upoštevalo vedno več ljudi, bi šla številka kmalu v tisoče, desettisoče bi se gospodje v poškrobljenih oblekah (ki jim jih kupimo mi) in najmodernejših limuzinah kot praviš in ki se selijo iz Darsa na ministrstvo in nazaj itd., itd. nad tem pričeli malo zamišljati.
Tudi mene je v tujini sram! Srečno.
25.10.2006 ob 23:30
Zanimivost: bivšemu sodelavcu, diplomiran gradbenik, mu je bila po študiju ponujena služba na LJ univerzi na consultantskih projektih za DARS - avtoceste. Zavrnil je - raje se je odločil za IT industrijo - to je bilo leta 96 (.COM boom). Že čez nekaj let se je odkrito “tolkel po glavi”: kar nekaj kolegov na gradbenem faxu se je vozilo z A8. Na račun consultacij za DARS.
26.10.2006 ob 11:41
Glede na nekatere nove očitke, ki so jih nekateri bralci zapisali zgoraj, bi zgolj na kratko odgovoril nanje, in sicer:
1. Znižanje cestnine v času obnovitvenih del
V skladu s trenutno veljavno Uredbo o cestninskih cestah in cestnini za uporabo cestninskih cest (Ur. l. RS, št. 110/2005), ki jo je sprejela Vlada Republike Slovenije, DARS d.d., tudi v primeru, če bi na določenem avtocestnem odseku, kjer potekajo obnovitvena dela, pri tem pa vozila niso preusmerjena na vzporedne ceste, želel znižati cestnino, nima pravne osnove za sprejem takšne odločitve. Navedena uredba namreč v 3. točki 6. člena določa le: »Če je zaradi izvajanja rekonstrukcijskih ali obnovitvenih del cestninska cesta z odprtim cestninskim sistemom delno (eno smerno vozišče) ali popolnoma (obe smerni vozišči) zaprta za promet tako, da je promet z enega ali obeh smernih vozišč preusmerjen na vzporedne ceste, se cestnina za čas trajanja omejitve prometa zniža sorazmerno z dolžino odseka smernega vozišča, ki je zaprto za promet«.
Cestnina se v skladu z navedeno uredbo zaračuna glede na dolžino prevozne razdalje in tudi v primeru izvajanja obnovitvenih del vozniki, čeprav pod spremenjenimi pogoji zaradi razmer na cesti, ki jih je potrebno upoštevati in se jim tem bolj prilagoditi, prevozijo celotno dolžino avtoceste. Kljub temu, da se v takih primerih običajno žal nekoliko podaljša tudi potovalni čas, pa je višina cestnine enaka, saj ta ni odvisna od hitrosti, ki jo uporabnik lahko na avtocesti razvije ali od časa, ki je potreben za prevoz določene razdalje, temveč od prevozne razdalje, merjene v kilometrih.
2. Obnova viadukta Verd
Kot je nekdo sicer že ugotovil, je viadukt Verd na primorski avtocesti v uporabi že od leta 1972, v njegovi prek 30-letni uporabi pa gre dejansko za prvo večjo obnovo, ki bo zagotovila njegovo varno uporabo tudi v prihodnosti.
3. »Proračunsko vime«
Potrebno se je zavedati, da je model financiranja uresničevanja izgradnje slovenskih avtocest v zadnjih letih doživel precej sprememb. S 45,7 odstotka namenskih sredstev iz proračuna med leti 1994 in 2002 je namenski delež proračunskih sredstev za uresničevanje Letnega plana razvoja in obnavljanja avtocest (Ur. l. RS, št. /2006) padel na le 3,48 odstotka, zato cestnine predstavljajo vedno pomembnejši vir za odplačevanje kreditov in obveznic, ki jih je DARS d.d. za uresničevanje Nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS najel oz. izdal. Pri tem poudarjam, da so cestnine edini vir za odplačilo zapadlih kreditov oz. obveznic.
4. Višina cestnine
Zmotno je prepričanje, da je višina cestnine v Sloveniji visoka oz., na kar namiguje eden izmed avtorjev komentarjev, najvišja v Evropi. Že če potujete po hrvaških avtocestah, boste opazili, da je cestnina za uporabo hrvaških avtocest dražja od cestnine na slovenskih avtocestah. Od vseh evropskih cestninskih držav je - z izjemo Grčije, ki ni neposredno povezana s transevropskim cestnim omrežjem in zato ima posebno dovoljenje Komisije - cestnina za osebna vozila najnižja prav v Sloveniji. Več podatkov o tem najdete na spletni strani naše družbe na naslovu http://www.dars.si/index.php?id=20. Podatki so uradni in so jih podali upravljavci posameznih cestninskih cest v posameznih državah. Na isti strani so vam dostopne tudi povezave do spletnih strani posameznih upravljavcev cestninskih cest tako, da lahko tudi sami preverite točnost podatkov.
Sicer pa govori zase tudi rast višine cestnine v Sloveniji v primerjavi z nekaterimi osnovnimi življenjskimi potrebščinami. Prilagam primerjavo med marcem 2006 in letom 2000 (vir: Statistični urad RS, DARS):
Izdelek povp. cena v l. 2000 povp. cena v marcu 2006 % spremembe
—————————————————————————————
znamka za navadno
pismo (do 20g) 20 57 285,00%
telefonska naročnina
za samostojni priključek 1213,75 2568 211,58%
prevoz z mestnim
avtobusom, gotovina 137,04 286,5 209,06%
kurilno olje 88,2 144,5 163,83%
voda za gosp. (m3) 129,16 203,61 157,64%
plinsko olje D-2 145,14 226,5 156,06%
cestnina za uporabo
cestn.cest (km),
brez DDV 9,0936 9,3403 102,71%
Sicer pa na to temo v branje priporočam članek Miča Mrkaiča »Mit o zastonj avtocestah« (bližnjica do sicer plačljivega članka: http://www.finance-on.net/?MOD=show&id=91309).
5. Vinjeta
Urad za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je v skladu s sklepom vlade pripravil analizo ekonomske upravičenosti začasne uvedbe vinjet za uporabo določenih cest v Sloveniji. V analizi, ki so jo predstavili spomladi 2005, so ugotovili, da uvedba vinjet v prehodnem obdobju (do vzpostavitve elektronskega sistema cestninjenja v prostem prometnem toku na celotnem omrežju cestninskih cest v Sloveniji) ne bi bila ekonomsko upravičena. Velika negotovost pri uvedbi vinjet je po opozorilu UMAR na prihodkovni strani. Obstaja namreč resna nevarnost, da s sistemom vinjet ne bi mogli zbrati toliko denarja kot s cestnino, ki je edini vir za vzdrževanje obstoječih avtocest in odplačevanje obveznosti iz najetih posojil in izdanih obveznic za gradnjo avtocest. V Avstriji, ki je navedena kot primer, z vinjetami za osebna vozila ne financirajo gradnje novih avtocest niti ne odplačujejo kreditov, ki so bili ob gradnji najeti, kot je to praksa v Sloveniji, zbrana sredstva iz tega vira pa po strošku prodaje ne zadostujejo niti za redno in investicijsko vzdrževanje njihovih avtocest. Sistema financiranja gradnje in obratovanja avtocest sta tako popolnoma neprimerljiva.
Stališče Evropske unije do plačevanja uporabnine cestne infrastrukture pa je jasno – to mora biti odvisno od prevozne razdalje in od tega, koliko vozilo obremenjuje cesto in okolje. Vinjete ne pomenijo plačila za uporabo avtocest, pač pa pomenijo časovni zakup pravice do uporabe avtocest, ne glede na to, koliko jih zares uporabljate. Do uvedbe elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem toku je Evropska unija Avstriji sicer dovolila začasno uvedbo vinjet, zavedati pa se je potrebno, da nobena država Evropske unije, ki je imela cestninski sistem, tega ni ukinila in ga zamenjala z vinjetami (Madžarska je pri tem izjema, predvsem zaradi težav s gradnjo avtocest s koncesijami). Zato tudi UMAR svetuje čimprejšnjo uvedbo popolnoma elektronskega cestninskega sistema, ki bo v skladu z direktivo Evropske unije 52/2004/EC in akcijskim načrtom, ki ga je sprejela Vlada RS, v prihodnjih letih uveden za vsa vozila.
5. Cena gradnje avtocest
Tudi očitek, da je gradnja avtocest v Sloveniji med najdražjimi v Evropi, je povsem pavšalen in neargumentiran. Res je, da so stroški gradnje avtocestnih odsekov močno odvisni od morfologije in geologije zemljišča, hidroloških razmer, zahtev geometrije pri projektiranju, poseljenosti zemljišča, zahtev o varnosti ter ukrepov za varovanje okolja in da jih je iz tega razloga težko primerjati med seboj, a je bilo v letošnji analizi ugotovljeno, da je gradnja avtocest v Sloveniji med cenejšimi v primerljivih evropskih državah. Investicijski stroški na km zgrajene avtoceste v Sloveniji (poleg stroškov gradnje so vključeni tudi stroški odkupov nepremičnin, projektiranja, inženirskih storitev, naravovarstvenih ukrepov itd.) se namreč gibljejo od 2,62 mio EUR/km (odsek Divača - Dane) do 24,29 mio EUR/km (odsek prek Trojan). Povprečni strošek na km zgrajenih avtocest in hitrih cest v okviru Nacionalnega programa izgradnje avtocest v RS znaša po najnovejših podatkih 10,27 mio EUR/km. Investicijski stroški avtocest v tujini pa znašajo, kot je razvidno iz naslednje tabele (podatki l. 2005):
država: od - do (mio EUR/km) opomba
Slovenija: 2,26 do 24,29
Francija: 4,00 do 150,00 (odvisno od terena ter naseljenosti območja)
Avstrija: 8,70 do 183,50 (obstoječe, novograjene in planirane)
Grčija: 7,40 do 32,00 (Transgrška AC vzhod - zahod in Attiki Odos SA)
Hrvaška: 9,57 (AC Bosiljevo II - Dugo Polje (Split))
6. Obnovitvena dela ponoči
Dejstvo je, da se večina del, zaradi katerih je oviran promet na avtocesti, izvaja tudi ponoči, a se je potrebno zavedati, da vseh faz ponoči preprosto ni mogoče izvajati (zaradi potrebnih pogojev pri delu, vremenskih razmer, pa tudi zaradi nekaterih zakonskih omejitev). Za primer lahko navedem, da se dela na viaduktu Verd izvaja 24 ur dnevno (v tistih fazah, ko je mogoče), enako pa je bilo tudi pri izvajanju obnovitvenih del na odseku Ljubljana (Malence) – Šmarje Sap letos poleti. Nikakor pa ni mogoče pričakovati, da bi izvajalec del zaporo postavil v večernih urah, v nekaj urah izvedel del obnovitvenih del in zaporo v zgodnjih jutranjih urah nato odstranil tako, da bi lahko avtocesto do večera, ko bi postopek ponovili, nemoteno uporabljali. Dejstvo namreč je, da je potrebno dela, ko se jih enkrat začne izvajati, tudi dokončati, vmes pa jih ni mogoče kar poljubno prekinjati.
28.10.2006 ob 03:02
Na linku ( http://www.dars.si/index.php?id=20. ) je razpredelnica, kjer črno na belem piše, da so cestnine na Hrvaškem in v Italiji dražje kot pri nas. Do sedaj je vsaj zame bilo vedno obratno. Za naslednje plačevanje cestnin tu ali tam moram torej kupitI očala!
Hvala Darsu, ker nam je končno razjasnil, kako stvari stojijo.
IMA NAS ZA BEBCE !
28.10.2006 ob 19:57
Darsu,
ne bi komentiral vsega opisanega po točkah, kajti vse je napisano v stilu “moja krava daje največ mleka in je najcenejša”…seveda, če bi vsi mi ostali imeli podjetja za avtomatsko plačevanje cestnine (ABC), ki je vedno polna in voljna, saj je last podjetja (Darsa itd.) - bi tudi mi rekli “o kako je cestnina na AC v SLO poceni, saj je skoraj zastonj!
Glejte gospodje, cestnina za AC v SLO je zelo draga…komaj pridobi avto neko določeno hitrost že mora zavirati, da smeš plačati cestnino in nato ponovno in tako vedno znova naprej. Še sam cesar bi premislil ali se naj spusti na AC!
Gospodje, pa pozabili ste še nekaj, kar žal pozabljajo konstantno tudi drugi gospodje iz drugih področij, ne le iz Darsa pa ni nepomembno….če že primerjate cestnine med SLO in drugimi državami EU med seboj, pa dajte prosim primerjati med seboj še naše mezde in njihove plače - pa povejte po tem ali je cestnina v Slo poceni?! Kako poceni? Hvala.
5.11.2006 ob 06:22
pa kwa se opravičuješ če si se razburu “moje laično mnenje…” konec navedka
ma u kurac jih pošl kso lenobe vsi bi lahko več in bolj učinkovito delal ne pa n a lopatah slonet pa ne načrtvat ma nej gre vse v PM
15.11.2006 ob 15:20
[...] Na originalni zapis na blogih je repliciral gospod Matej Kušar, zaposlen v DARSU v službi za poslovno komuniciranje, njegov odgovor sem objavil pred časom v temle nadaljevanju zgodbe: Verižno/zaporedno popravljanje ceste, II. del: DARS odgovarja [...]